Kako se regulira hitrost zagona kotla? Zakaj hitrost povečanja tlaka ne more biti prehitra?
Hitrost naraščanja tlaka v začetni fazi zagona kotla in med celotnim postopkom zagona mora biti počasna, enakomerna in strogo nadzorovana znotraj določenega območja. Pri zagonu visokotlačnih in ultra visokotlačnih parnih bobnastih kotlov se hitrost naraščanja tlaka običajno nadzoruje na 0,02–0,03 MPa/min; pri uvoženih domačih enotah z močjo 300 MW hitrost naraščanja tlaka ne sme biti večja od 0,07 MPa/min pred priključitvijo na omrežje in ne sme biti večja od 0,07 MPa/min po priključitvi na omrežje. 0,13 MPa/min.
V zgodnji fazi povečanja, ker je vklopljenih le nekaj gorilnikov, je zgorevanje šibko, plamen peči je slabo napolnjen in segrevanje izparilne ogrevalne površine je relativno neenakomerno; po drugi strani pa je temperatura ogrevalne površine in stene peči zelo nizka, zato se med toploto, ki se sprosti pri zgorevanju goriva, ne porabi veliko toplote za uparjanje vode v peči. Nižji kot je tlak, večja je latentna toplota uparjanja, zato se na izparilni površini ne ustvari veliko pare. Kroženje vode v gorivu se ne vzpostavi normalno in segrevanje od znotraj ni mogoče. Površina se segreje enakomerno. Na ta način je mogoče v izparilni opremi, zlasti v parnem bobnu, zlahka povzročiti večje toplotne obremenitve. Zato mora biti na začetku naraščanja tlaka hitrost dviga temperature počasna.
Poleg tega je glede na spremembo med temperaturo nasičenosti in tlakom vode in pare razvidno, da višji kot je tlak, manjša je vrednost temperature nasičenosti, ki se spreminja s tlakom; nižji kot je tlak, večja je vrednost temperature nasičenosti, ki se spreminja s tlakom, kar povzroči temperaturno razliko. Pojavi se prekomerna toplotna obremenitev. Da bi se temu izognili, mora biti trajanje povečanja daljše.
V poznejši fazi povečanja tlaka, čeprav se je temperaturna razlika med zgornjo in spodnjo steno bobna ter notranjo in zunanjo steno močno zmanjšala, je lahko hitrost povečanja tlaka hitrejša kot v fazi nizkega tlaka, vendar je mehanska obremenitev, ki jo povzroča povečanje delovnega tlaka, večja, zato tlak v poznejši fazi povečanja hitrosti ne sme presegati hitrosti, določene v predpisih.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da med postopkom dviga tlaka kotla, če je hitrost dviga tlaka previsoka, to vpliva na varnost parnega bobna in različnih komponent, zato hitrost dviga tlaka ne sme biti previsoka.
Na katere težave je treba biti pozoren, ko se enota začne segrevati in ustvarjati tlak?
(1) Po vžigu kotla je treba okrepiti odvajanje saj iz predgrelnika zraka.
(2) Strogo nadzorujte dvig temperature in hitrost dviga tlaka v skladu z zagonsko krivuljo enote ter spremljajte temperaturno razliko med zgornjim in spodnjim bobnom ter notranjo in zunanjo steno, da ne preseže 40 °C.
(3) Če je pregrevalec suhokurjen, je treba temperaturo dima na izhodu peči strogo nadzorovati, da ne preseže dovoljene temperature stene cevi, stene pregrevalnika in cevi pregrevalnika pa je treba skrbno spremljati, da se prepreči pregrevanje.
(4) Pozorno spremljajte nivo vode v bobnu in odprite recirkulacijski ventil ekonomizerja, ko je dovod vode ustavljen.
(5) Strogo nadzorujte kakovost gaziranih pijač.
(6) Pravočasno zaprite zračna vrata in izpustni ventil parnega sistema.
(7) Redno spremljajte ogenj peči in vhod oljne pištole, okrepite vzdrževanje in nastavitev oljne pištole ter vzdržujte dobro atomizacijo in zgorevanje.
(8) Po prevračanju parne turbine vzdržujte temperaturo pare na ravni pregrevanja nad 50 °C. Temperaturna razlika med obema stranema pregrete in ponovno pregrete pare ne sme biti večja od 20 °C. Zmrzovalno vodo uporabljajte previdno, da preprečite velika nihanja temperature pare.
(9) Redno preverjajte in beležite navodila za raztezanje vsakega dela, da preprečite oviranje.
(10) Kadar se v opremi odkrije nepravilnost, ki neposredno vpliva na normalno delovanje, je treba vrednost sporočiti, povečevanje tlaka ustaviti in po odpravi napak nadaljevati z naraščanjem tlaka.
Čas objave: 29. november 2023
